Reformatorji na odru-kulturni dan

Reformatorska komedija s srečnim koncem.

V četrtek, 25. januarja, so imeli učenci 3. triade kulturni dan, in sicer so si v Ljubljani v Cankarjevem domu ogledali komedijo Reformatorji na odru.

Gre za priredba književnega dela Reformatorji v stripu avtorja Boštjan Gorenca in Kozme Ahačiča. To je strip, kako smo Slovenci dobili prve protestantske knjige v času reformacije. Gledališka predstava je bila prvič uprizorjena 31. oktober 2021in zvrstilo se je že veliko predstav, saj je predstava odlično obiskana in že nekaj let razprodana. Predstavo smo si ogledali v Kosovelovi dvorani. Predstava je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino spletne platforme Zlata paličica.

Reformatorji na odru je predstava za mladostnike starejše od 12. let, a navduši tudi odrasle gledalce. Predstava se osredotoča na obdobje slovenske reformacije, ki je bilo za Slovence zelo pomembno, saj se je takrat oblikoval slovenski knjižni jezik, Slovenci pa v tem obdobju dobimo prve tiskane knjige.

V predstavi srečamo Adama Bohoriča (Boštjan Gorenc – Pižama) in Jurija Dalmatina (Nik Škrlec). Oba protestanta sta delovala in se izobraževala tako na Kranjskem v Ljubljani kot v Nemčiji. Njuni življenjski poti se križata, ko postane Dalmatin Bohoričev učenec v Ljubljani. A učenec hitro preseže učitelja in Bohorič ga s posredovanjem Primoža Trubarja pošlje na študij v Wittenberg, kjer se seveda sreča s Trubarjem in ostali nemškimi in slovenskimi protestanti. V predstavi spremljamo okoliščine prevajanja svetega pisma oz. biblije v slovenski jezik, kar je opravil Dalmatin, in nastanek ter izzid prve slovenske slovnice, ki jo napiše Bohorič.

Jezik v predstavi je raznolik, saj se prepleta tako sodobna knjižna slovenščina, sleng in stara slovenščina iz obdobja protestantizma. Gledalec mimogrede izve, kakšna je bila prva pisava bohoričica in gledalci se preizkusijo v izgovorjavi nekaterih besed iz obdobja reformacije. Mimogrede spoznajo kakšne težave so imeli protestanti s pisanjem sičnikov in šumnikov. Predstava je zelo dinamična, igralca v predstavo vključita tudi gledalce, jih sprašujeta za mnenje. Presenetita, ko “obtožita” enega izmed gledalcev, da brska po telefonu in ko spet drugega prosita, da “štopa” prizor, ko se Dalmatin in Bohorič srečata v Ljubljani in se veselita izzida njunih knjig. Prizor, ki je sprva trajal 3 minute, je treba spraviti na nekaj sekund, da bo primeren za objavo na tiktoku. V predstavi se omenjajo novodobna družabna omrežja, ki so blizu mladim gledalcem.

Scena je preprosta, igralca premikata samo zaveso, za njo je platno, kajti v predstavi se nekajkrat pojavi videoprojekcija, v kateri se pokaže predvsem Dalmatinov prihod iz Krškega v Ljubljano in njegovo potovanje na študij na Nemško in nazaj. Preteklost in sedanjost sta z videom spretno povezana v celoto.

Igralca sta bila oblečena v kostume, ki so nas popeljali v čas reformacije – dolga rjava halja in čepica na glavi kot je bila moška duhovniška moda 16. stoletja. Ko pa sta se igralca preselila v sodoben čas in sta igrala sebe, sta bila oblečena v sodobna oblačila – hlače in majica. Rekvizitov, ki sta jih uporabila, je bilo malo. Že prej omenjeni plakati z besedami v bohoričici na eni strani in s prevodom v sodobno slovenščino na drugi strani, veliki naslovnici obeh knjig – Biblije in slovnice. V predstavi je bilo največ besedne komike, saj se je prepletala stara slovenščina z novodobnim slengom, prisotnih je bilo veliko humornih besednih iger.

Igralca v predstavi sta Boštjan Gorenc Pižama, ki je pisatelj, prevajalec, komik in podkaster. Je velik poznavalec jezika in kot pravi sam, se je z velikim užitkom lotil ustvarjanja stripa, po katerem je nastala tudi predstava in Nik Škrlec, ki je akademsko izobražen igralec, TV voditelj in spletni ustvarjalec.

Predstava je izrazito poučna, a na nevsiljiv in sodoben način gledalca marsikaj nauči. Vsebine, ki so v šolskih klopeh obvezne in včasih dobijo nepotrebno težo, so bile tu predstavljene nevsiljivo in lahkotno. Ko gledalec odhaja iz dvorane, si nedvomno zapomni nekaj bistvenih podatkov o nastanku slovenskega knjižnega jezika, o prvih knjigah, predvsem pa zaradi vrhunske igre zleze pod kožo obema omenjenima protestantskima piscema.